Drama 2. del

5.      prizor

Gregor in njegov prijatelj Tilen. (vaška gostilna – opiši) + gostilničar

GREGOR: Živjo, kako si?

TILEN: Uredu, pa ti?

GREGOR: Tudi. Tišje, šepeta. Si slišal kaj se je tukaj zgodilo prejšnjič, ali veš zakaj ena miza manjka?

TILEN: Nisem, kaj pa je bilo?

GREGOR: Kren je spet razbijal.

TILEN: Kot vedno, nič novega.

GREGOR: Vendar je šel tokrat res do svoje meje. Veš prejšnjič je bila tukaj zabava – za 1 leto delovanja našega novega gostilničarja. Prišli so tudi njegovi sorodniki in skoraj vsi vaščani. Razen tebe ni bilo. Se malo zasmeji. Ampak saj veš kakšen je Kren, ko se ga napije, ga je zelo težko obrzdati.

TILEN: A se je spet tepel?

GREGOR: Nekaj takega. Pogleda proti vratomm, da slučajno ta čas ne bi prišel Kren noter. Potem šepeta prijatelju naprej. Saj veš, da naš gostilničar ni čisti Slovenec, je pol Hrvat.

TILEN: Ja in, to je Krena zagotovo motilo, kajne?

GREGOR: Ja to in pa njegova ljubosumnost, da ima nekaj več od njega. No in na praznovanju se je zelo napil, se skregal z gostilničarjevim očetom in hotel vanj vreči mizo. Pri tem se je celo porezal in njegova kri je kar malo kapljala in je celo po zidovih, ko pa je toliko mahal z rokami. Pokaže z roko narahlo okoli. Po stenah se res vidijo majcene rdeče pikice.

TILEN: In?

GREGOR: Ja nč, drugi so ga ustavili, komaj! Štirje so ga morali držati.

Mimo vrat gre nekdo podoben Krenu in Gregor se rahlo vzdigne in ustraši, ker misli, da je bil on.

GREGOR: Joj, sem mislil, da je že tukaj. Saj veš kako pravijo, mi o volku...

TILEN: Ja to pa res. In kaj pa gostilničar, bo ostal? Do zdaj smo jih zamenjali že toliko, pa prav vsi se menjavajo skoraj na leto. Kot, da je ta gostilna zakleta. Ta, ki je zdaj je še najboljši. Ima dobre cene, še pice imamo in celo drži se delovnega časa.

GREGOR: Pomoje bo šel. Kdo bo pa zdržal v takem okolju?

TILEN: Ja to pa imaš tudi prav. Kaj na policijo pa ni nič klical?

GREGOR: Ah kaj bo klical policijo, kaj bodo pa oni ukrenili, mogoče bi par dni preživel na hladnem, potem bi pa prišel sem in ga še zares pretepel.

Tišina. Pijeta pivo in se vsak zagledata v svojo smer s svojim mislimi.

GREGOR: Ne bi se rad igral z ognjem.

TILEN: O čem ti to?

GREGOR: Saj veš, da mi je že dolgo všeč njegova. Saj vem, da je žena nekoga drugega. Samo tako se mi smili, revčka. Sploh ne vem kako lahko zdrži ob takem možu.

TILEN: Ne mešaj se zdaj še ti v to, ker boš res nastradal!
GREGOR: Pssst, tišje!

TILEN: Ne, resno ti pravim.

Tišina, pijeta pivo.

GREGOR: Si že naredil izpit za gasilca?

TILEN: Ja, zdaj hodim na tečaj. Imaš ti še kakšno gradivo za to?

GREGOR: Ja, nekaj bi moral še imeti doma. Bom poiskal in ti prinesel.

Spijeta do konca in se poslovita.

6.      prizor

Mirjam in Mojca

(dnevna soba ali Mojcina soba)

MIRJAM: Daj, Mojca, pogovoriva se.

MOJCA: O čem spet?

MIRJAM: Daj ne delaj mi še ti težav.

MOJCA: Pa saj ti jih ne! Poglej, učim se kolikor se lahko, imam dobre ocene in ne izostajam od pouka, povrh tega pa moram iti še k psihologinji, ker sem napisala izpovedni spis pri slovenščini.

MIRJAM: Kaj si?

MOJCA: Spis sem napisala?

MIRJAM: Zakaj?!

MOJCA: Ker smo ga morali.

MIRJAM: Zakj ste morali napisati takšen spis?

MOJCA: Ke se zdaj pri slovenščini učimo izpovednega pisanja in je bila tema naslova: Moja družina in jaz.

MIRJAM: Joj, tamala in kaj bo oče rekel, če bo to izvedel?
MOJCA: Kdaj je pa mene on nazadnje kaj vprašal glede šole? Ali pa kdaj je šel nazadnje v šolo na govorilne?

MIRJAM: Kaj pa če bo sedaj šel?! Sigurno ima tam kakšne zveze.

MOJCA: Daj mami, ne paničari spet.

MIRJAM: Kako naj ne, če bom pa spet vsega jaz kriva. Kje imaš ta spis, ste ga že dobili nazaj?

MOJCA: Jaz sem ga, ker sem morala zaradi njega k šolski svetovalki.

MIRJAM: Daj pokaži.

Mojca gre do torbe, ven potegne list in ga pomoli materi.

MIRJAM bere učiteljičin pripis: Zelo dobro napisan spis.Vidim, da se znaš vživeti v izpovednega pripovedovalca in napisati, kot da bi se zares zgodilo. 5. Bravo, vsaj pet si dobila. se rahlo nasmehne

MOJCA: Ja. Boš prebrala ali ne?

MIRJAM: Bom. Bere.

MOJA DRUŽINA IN JAZ
...se nadaljuje...

Kaj se učimo

Kaj se otroci danes učijo?

matematiko, slovenščino, angleščino

naravo in družbo in tehniko,

glasbo ter likovno ter ŠVZ.

Kaj pa bodo imeli od tega?

Kaj se otroci danes učijo?

ločevanja odpadkov

nevarnih snovi v naravi

nevarnih ljudi v okolici

različnih vrst ljudi

različnih vrst družin

velika družina

majhna družina

matere in očetje samohranilci

lezbična družina

gejevska družina

Kaj pa bodo imeli od tega?

Bodo zaradi tega kaj manj nestrpni?

Kaj se otroci danes učijo?

potrpežljivosti

strpnosti

prijaznosti

sporazumevanja

pomoči drugim

dobrodelnosti

mediacije

Zakaj se to učijo?

So nas tudi morali to učiti?

Letni čas

Ali je zdaj zima

ali pomlad?

Kaj je zdaj?

Neko vmesno obdobje?

Kmalu ne bo več

ne pomladi

ne zime

ne letnih časov.

Vse bo minilo,

ne bo več mogoče ločiti.

Ne bo več snega pozimi,

1 meter snega

in rajanja po njem.

Spomladi ne bo več cvetelo,

ne bo dišalo.

Poleti bo še bolj vroče,

vse več bo vročinskih neviht

in valov.

In jeseni,

tudi jeseni ne bo.

Ne bo več prehodnih časov.

Kar naenkrat bo zima

in nato kar naenkrat poletje.

Ne bo več letnih časov,

vse bo en sam letni čas.

Prekleto globalno segrevanje!

Sedem čudes o knjigi

Enkrat sem na zadnji stani Bukle prebrala zanimivih sedem čudes, ki jih je na začetku svojega sestavka Knjiga in moje življenje navedel Primož Suhodolčan. Zapisal je takole:

Najprej parafraza stare razlage, ki označuje sedem čudes, tokrat o knjigi:


1. Vsi pravijo, da zelo radi berejo in da brez knjig ne gre.
2. Čeprav vsi zelo radi berejo in trdijo, da brez knjige ne gre, se nihče ne spomni, kaj je prebral včeraj.
3.Čeprav se nihče ne spomni, kaj je prebral, 100-odstotno vsi poznajo vse knjige.
4. Čeprav vsi 100-odstotno poznajo vse knjige, so glave še vedno prazne.
5. Čeprav so glave prazne, se vsi delajo, da so polne knjig.
6. Čeprav se vsi delajo, da imajo polne glave knjig, trdijo, da je za knjigo še vedno veliko prostora.
7. Čeprav vsi trdijo, da je za knjigo še vedno veliko prostora, knjiga vedno bolj izumira.