Trenutek

Na lesu ležim, 
v živžavu otrok in listja in sonca. 
Veter pa piha.. 
Živžav pomirja
in umirja. 
Ko za trenutek zaprem oči, 
dobim mirnost, ki jo potrebujem. 
Živahnost življenja 

in umirjenost narave

sta na tem prostoru združena. 
Z vsakim dihom se moj um napolni, 
samo s tistim kar premore narava sama.

Poltemni

Končno še ena trilogija (ali pa celo mogoče več?) pri nas! A kaj ko bo treba na nadaljevanja spet čakati več kot pol leta, knjigo pa preberem v manj kot enem dnevu in jo nato prodam že naprej (ker je žepnica!). In spet smo v fantazijskem svetu, tokrat svetu vešč, ki so recimo, da neke vrste čarovniki in čarovnice. Težko je danes najti še novo snov za naše fantazijske potrebe, ko pa smo prebrali že toliko knjig. Pa neverjetno še vedno se najdejo. In to celo z malček unikatnosti pri zgodbi in fantazijskosti. Mogoče pa nas tokrat doleti celo kaj bolj temačnega? Temačni junak? Poltemačni junak? Da se ustavim še pri primerjavi, da je to Harry Potter in Igre lakote v eni knjigi. Kdo za vraga piše te stvari na naslovnice ali pa na zadnjo stran knjige? Da jo lažje prodajo, ker je ciljna publika tako ali tako ta, ki bere takšne knjige? Priznam tudi jaz sem kupila knjigo, ampak zato, ker sem jo hotela prebrati. Kar se tiče te primerjave s HP in IL bomo še videli, kako se bo vse skupaj razvijalo v nadaljevanju. Lahko pa rečem, da je knjiga res malce kruta, vsaj kar se tiče umiranja ljudi, mogoče zato primerjava z Igrami. No za tokrat bo dovolj, da ne izdam preveč za tiste, ki knjige še niso prebrali, lahko pa vseeno preberejo en moj odstavek ;)

Pa še napovednik Mladinske knjige

Razredni sovražnik

Poanta filma? Smrt? Odziv na smrt? Mladi uporniki v srednjih šolah in gimnazijah ne glede na to kaj se jim zgodi, samo zato, da imajo povod? 
Nikoli ne berem kritik in komentarjev ter raznoraznih člankov, dokler ne preberem knjige, vidim filma ali predstave. Mislim, da bi vsa bomba mnenj vplivala na moje. Slovenski filmi so se mi vedno zdeli narejeni tako, da v človeku spodbudijo misli. Da ne nehaš razmišljati o določenem problemu, ko si film ogledaš. Ni ga konec namreč. Spremlja te domov.. Razmišljaš o njem.. Se pogovarjaš z drugimi in izražaš svoje mnenje. Ne glede na to, kako omejen proračun imamo v zvezi s filmsko industrijo na slovenskem, našim umetnikom vsake toliko uspe narediti kaj zares odličnega. Živ? dokaz za to je film Razredni sovražnik. Številne nagrade pričajo o tem, pa vendar mislim, da je glavno sodstvo vedno publika. Publika, v kateri se pojavijo določene ideje. Ne tisti puhoglavci, ki si film ogledajo, "ah še en slovenski film, pa dejmo pogledat ali je dober, ker ima toliko nagrad". Le koliko izmed 1000ih, ki naj bi bili na ogledu filma (toliko naj bi namreč bilo sedežev), še zdajle razmišlja o njem? 
Zakaj naslov Razredni sovražnik? Kdo je razredni sovražnik? Novi profesor, ki po mnenju dijakov, ni ubral pravilne poti glede razreševanja konfliktov samomora sošolke. Ali pa je ona razredni sovražnik, ker je v njih spodbudila odziv, upor? Ali pa je vsak svoj sam razredni sovražnik? Ali pa je samomor razredni sovražnik? Mladi razmišljajo, o tem ni dvoma, le eni manj, drugi več. Spet eni izrazijo svoje mnenje konstruktivno, drugi pa ne. Vsi smo bili nekoč v srednji šoli/gimnaziji. Nekateri bolj uporni, drugi manj, pa vendar vsi smo vedno poznali svoje pravice in zelo malokrat dolžnosti. Nikoli nismo videli, da nam profesorji v nekaterih rečeh res hočejo pomagati. 
Zanimivo je, da verjetno vsi gledalci filma opazijo, da Sabina ni najbolj priljubljena dijakinja v razredu, da ima najboljšo prijateljico, da ima kup težav za katere ne vedo. Da ni zgovorna in družabna kot jo dijaki opišejo na radiu. Že iz tega se vidi, da je bila samo povod. In profesor? Za njim se skrivajo mnoga vprašanja, kako na primer gleda svojo sliko, ki jo postavi v kabinet. Ali kaj pogreša?
Pomembna tema filma je samomor, mimo tega absolutno ne gre. Po podatkih slovenskega statističnega urada naj ni bila Slovenija 3. med 17. članicami EU. Od tega skoraj polovica mladih s srednješolsko izobrazbo. Nekako se je film posvetil tej temi, verjetno z namenom, da bi se samomorilnost zmanjšala. V filmu slišimo mnenje (ki se izraža preko prebranega eseja), da je samomor sebičen, da takrat mislimo same nase in nikogar drugega. Sebe bomo rešili, kaj pa bo to povzročilo drugim, se nam ne zdi naša težava in o tem preprosto ne razmišljajo. To mnenje je tudi meni izredno blizu. In kakšno sporočilo pošljemo s tem, ko se vdamo? Ko ne želimo več živeti?

Predstavitev repertoarja za sezono 2014/2015

Ko te nekaj malega in preprostega tako razveseli, da se enostavno zamisliš in si rečeš, pa za to sem jaz rojen. To bi doživljal čim večkrat na teden, kar se le da. Kaj me je tako navdušilo? Šla sem na predstavitev novih predstav za Dramin abonma v sezoni 2014/2015. Predstavitev je bila glasbeno-bralska, na začetku nekaj skladb iz preteklih predstav in branje kratkih tekstov prihajajočih premier. Zelo veselo rečem, da so ravno tiste, ki so mi všeč v študentskem abonmaju. Pa naj naštejem ravno tiste, ki bodo, ob tem pa lahko rečem, da samo nad Figurae Veneris Historiae nisem ravno navdušena, pa namreč samo zato, ker ne spoznam vsebine, vendar se lahko zgodi, da bo po predstavi vse drugače.

1.      Thomas Mann: Čarobna gora

2.      Goran Stefanovski: Figurae Veneris Historiae

3.      Fran Levstik: Tugomer

4.      Homer: Iliada

5.      Franz Kafka: Grad

6.      Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela

Seveda je imel govor tudi Igor Samobor, na kratko opisal vse predstavo, najbolj zanimiv podatek je, da pri Iliadi sodelujejo tri javne ustanove in sicer Drama, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom, predstava pa bo ravno v CD-ju. Komaj čakam! Mislim, da nekaj pa bo za videti! Predstavil nam je še Dramin festival in zdi se mi tako veliko izbire, na računu pa takooo malo denarja. Po koncu nas je povabil še na kozarec vina, kot se je izrazil, kar je bilo res posebno doživetje, da se družiš v krogu igralcev in avtorjev, jih pohvališ in povprašaš o predstavah, ter jim zaželiš srečno pri nadaljnem ustvarjanju. Govorila sem z gledališko pedagoginjo in jo povprašala o predstavah za otroke, zbirala sem namreč informacije za sestrico :) Pogovor je bil zelo koristen. Nato sme pristopila še do igralca Aljaža Jovanovića ga pohvalila za njegovo petje in igranje na klavir, ter igranje v dramah Kralj na Betajnovi (še sveži vtisi od torka) in Svatba. Res so simpatični teli igralci. Žal mi ni uspelo priti do Marka Mandića, da bi mu čestitala za super vlogi Kaligule in Hamlete, se vidi, da ima otroke, pa je moral hitro domov, otroci morajo biti zaspani. Popila sem tudi kozarec vina, ki je bil krasnega okusa, ravno prav sladak, nato pa s čudovitimi vtisi odšla domov s kolesom z vetrom u laseh :P