ponedeljek, 16. marec 2015

...*

Tukaj sedim.                                                 
Pred odprtim belim papirjem
Papir v MS Word..
Pisanje še nikoli ni bilo tako odtujeno.
Tako oddaljeno.
Preveč je medijev.
Televizijskih.
Elektronskih.
Vse to moti mojo ustvarjalnost.
Ne more priti na plan.
Rada bi.
Živi v možganih.
Se razvija in kroži.
Telo pa se noče usesti in pisati.
Ni pristno.
Vzami papir in pisalo.
Napiši kaj!
Potrudi se!

Vedno ti je šlo...

četrtek, 28. avgust 2014

Trenutek

Na lesu ležim, 
v živžavu otrok in listja in sonca. 
Veter pa piha.. 
Živžav pomirja
in umirja. 
Ko za trenutek zaprem oči, 
dobim mirnost, ki jo potrebujem. 
Živahnost življenja 
in umirjenost narave
sta na tem prostoru združena. 
Z vsakim dihom se moj um napolni, 
samo s tistim kar premore narava sama.

sreda, 27. avgust 2014

Poltemni



Končno še ena trilogija (ali pa celo mogoče več?) pri nas! A kaj ko bo treba na nadaljevanja spet čakati več kot pol leta, knjigo pa preberem v manj kot enem dnevu in jo nato prodam že naprej (ker je žepnica!). In spet smo v fantazijskem svetu, tokrat svetu vešč, ki so recimo, da neke vrste čarovniki in čarovnice. Težko je danes najti še novo snov za naše fantazijske potrebe, ko pa smo prebrali že toliko knjig. Pa neverjetno še vedno se najdejo. In to celo z malček unikatnosti pri zgodbi in fantazijskosti. Mogoče pa nas tokrat doleti celo kaj bolj temačnega? Temačni junak? Poltemačni junak? Da se ustavim še pri primerjavi, da je to Harry Potter in Igre lakote v eni knjigi. Kdo za vraga piše te stvari na naslovnice ali pa na zadnjo stran knjige? Da jo lažje prodajo, ker je ciljna publika tako ali tako ta, ki bere takšne knjige? Priznam tudi jaz sem kupila knjigo, ampak zato, ker sem jo hotela prebrati. Kar se tiče te primerjave s HP in IL bomo še videli, kako se bo vse skupaj razvijalo v nadaljevanju. Lahko pa rečem, da je knjiga res malce kruta, vsaj kar se tiče umiranja ljudi, mogoče zato primerjava z Igrami. No za tokrat bo dovolj, da ne izdam preveč za tiste, ki knjige še niso prebrali, lahko pa vseeno preberejo en moj odstavek ;)

Pa še napovednik Mladinske knjige



nedelja, 27. julij 2014

Razredni sovražnik


Poanta filma? Smrt? Odziv na smrt? Mladi uporniki v srednjih šolah in gimnazijah ne glede na to kaj se jim zgodi, samo zato, da imajo povod? 
Nikoli ne berem kritik in komentarjev ter raznoraznih člankov, dokler ne preberem knjige, vidim filma ali predstave. Mislim, da bi vsa bomba mnenj vplivala na moje. Slovenski filmi so se mi vedno zdeli narejeni tako, da v človeku spodbudijo misli. Da ne nehaš razmišljati o določenem problemu, ko si film ogledaš. Ni ga konec namreč. Spremlja te domov.. Razmišljaš o njem.. Se pogovarjaš z drugimi in izražaš svoje mnenje. Ne glede na to, kako omejen proračun imamo v zvezi s filmsko industrijo na slovenskem, našim umetnikom vsake toliko uspe narediti kaj zares odličnega. Živ? dokaz za to je film Razredni sovražnik. Številne nagrade pričajo o tem, pa vendar mislim, da je glavno sodstvo vedno publika. Publika, v kateri se pojavijo določene ideje. Ne tisti puhoglavci, ki si film ogledajo, "ah še en slovenski film, pa dejmo pogledat ali je dober, ker ima toliko nagrad". Le koliko izmed 1000ih, ki naj bi bili na ogledu filma (toliko naj bi namreč bilo sedežev), še zdajle razmišlja o njem? 
Zakaj naslov Razredni sovražnik? Kdo je razredni sovražnik? Novi profesor, ki po mnenju dijakov, ni ubral pravilne poti glede razreševanja konfliktov samomora sošolke. Ali pa je ona razredni sovražnik, ker je v njih spodbudila odziv, upor? Ali pa je vsak svoj sam razredni sovražnik? Ali pa je samomor razredni sovražnik? Mladi razmišljajo, o tem ni dvoma, le eni manj, drugi več. Spet eni izrazijo svoje mnenje konstruktivno, drugi pa ne. Vsi smo bili nekoč v srednji šoli/gimnaziji. Nekateri bolj uporni, drugi manj, pa vendar vsi smo vedno poznali svoje pravice in zelo malokrat dolžnosti. Nikoli nismo videli, da nam profesorji v nekaterih rečeh res hočejo pomagati. 
Zanimivo je, da verjetno vsi gledalci filma opazijo, da Sabina ni najbolj priljubljena dijakinja v razredu, da ima najboljšo prijateljico, da ima kup težav za katere ne vedo. Da ni zgovorna in družabna kot jo dijaki opišejo na radiu. Že iz tega se vidi, da je bila samo povod. In profesor? Za njim se skrivajo mnoga vprašanja, kako na primer gleda svojo sliko, ki jo postavi v kabinet. Ali kaj pogreša?
Pomembna tema filma je samomor, mimo tega absolutno ne gre. Po podatkih slovenskega statističnega urada naj ni bila Slovenija 3. med 17. članicami EU. Od tega skoraj polovica mladih s srednješolsko izobrazbo. Nekako se je film posvetil tej temi, verjetno z namenom, da bi se samomorilnost zmanjšala. V filmu slišimo mnenje (ki se izraža preko prebranega eseja), da je samomor sebičen, da takrat mislimo same nase in nikogar drugega. Sebe bomo rešili, kaj pa bo to povzročilo drugim, se nam ne zdi naša težava in o tem preprosto ne razmišljajo. To mnenje je tudi meni izredno blizu. In kakšno sporočilo pošljemo s tem, ko se vdamo? Ko ne želimo več živeti?

četrtek, 22. maj 2014

Predstavitev repertoarja za sezono 2014/2015

Ko te nekaj malega in preprostega tako razveseli, da se enostavno zamisliš in si rečeš, pa za to sem jaz rojen. To bi doživljal čim večkrat na teden, kar se le da. Kaj me je tako navdušilo? Šla sem na predstavitev novih predstav za Dramin abonma v sezoni 2014/2015. Predstavitev je bila glasbeno-bralska, na začetku nekaj skladb iz preteklih predstav in branje kratkih tekstov prihajajočih premier. Zelo veselo rečem, da so ravno tiste, ki so mi všeč v študentskem abonmaju. Pa naj naštejem ravno tiste, ki bodo, ob tem pa lahko rečem, da samo nad Figurae Veneris Historiae nisem ravno navdušena, pa namreč samo zato, ker ne spoznam vsebine, vendar se lahko zgodi, da bo po predstavi vse drugače.
1.      Thomas Mann: Čarobna gora
2.      Goran Stefanovski: Figurae Veneris Historiae
3.      Fran Levstik: Tugomer
4.      Homer: Iliada
5.      Franz Kafka: Grad
6.      Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela


Seveda je imel govor tudi Igor Samobor, na kratko opisal vse predstavo, najbolj zanimiv podatek je, da pri Iliadi sodelujejo tri javne ustanove in sicer Drama, Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom, predstava pa bo ravno v CD-ju. Komaj čakam! Mislim, da nekaj pa bo za videti! Predstavil nam je še Dramin festival in zdi se mi tako veliko izbire, na računu pa takooo malo denarja. Po koncu nas je povabil še na kozarec vina, kot se je izrazil, kar je bilo res posebno doživetje, da se družiš v krogu igralcev in avtorjev, jih pohvališ in povprašaš o predstavah, ter jim zaželiš srečno pri nadaljnem ustvarjanju. Govorila sem z gledališko pedagoginjo in jo povprašala o predstavah za otroke, zbirala sem namreč informacije za sestrico :) Pogovor je bil zelo koristen. Nato sme pristopila še do igralca Aljaža Jovanovića ga pohvalila za njegovo petje in igranje na klavir, ter igranje v dramah Kralj na Betajnovi (še sveži vtisi od torka) in Svatba. Res so simpatični teli igralci. Žal mi ni uspelo priti do Marka Mandića, da bi mu čestitala za super vlogi Kaligule in Hamlete, se vidi, da ima otroke, pa je moral hitro domov, otroci morajo biti zaspani. Popila sem tudi kozarec vina, ki je bil krasnega okusa, ravno prav sladak, nato pa s čudovitimi vtisi odšla domov s kolesom z vetrom u laseh :P

četrtek, 05. december 2013

December




Kaj bi decembra brez ljudi, ki jih imamo radi? Šele decembra se zavemo, da smo srečni, ker jih imamo okrog sebe, nas podpirajo in spoštujejo. Zato jim povejmo, kako zelo jih imamo radi, ker morda je nekega dne lahko prepozno. Naredimo napako, oni naredijo napako, se usoda odloči namesto nas in jih nikoli več ni v naših življenjih. Ne omahujte in jih presenetite vsak dan z majhno pozornostjo, s preprostimi in toplimi besedami, stiskom roke ali samo z nasmehom v očeh. Kajti te majhne pozornosti vam in vašim ljubljenim bodo nekega dne veliko pomenile. Seveda na to ne bi smeli pozabiti skozi celo leto! Nikoli ne bi smeli pozabiti. Zato bodite hvaležni, da imate ob sebi ljudi, za katere si najbolj želite, da so ob vas. Bodite hvaležni, da imate ob sebi ljubezen in z njo najbolj ljubljeno osebo. Moja ljubljena oseba je na žalost ta trenutek, daleč od mene, vendar verjamem, da se bo nekega dne vrnila. Želela bi si, da je za vas december čaroben čas, jaz ga letos žal ne morem videti, vsaj ne s srcem. Kmalu bodo tukaj prazniki (eden je že z danes na jutri!) ko smo srečni, da smo v krogu ljubljenih ljudi, ki nas imajo radi in mi njih. Ne bodite skromni, jih toplo objemite in bodite zadovoljni, da so ob vas! 

sreda, 27. november 2013

Prehod za pešce












Ustavim se na prehodu za pešce.
Počasi pritisnem na tipko.
 Sekunde se pričnejo odštevati.
 69, 68, 67...
Avtomobili vozijo mimo.
 Zamišljam si, kako stopim na cesto, in me odnese, in je v trenutke vsega konec.
 76, 75, 74...
Bolečine ni več.
 Konec bi bilo vsega.
 Sama stojim in čakam.
 Nihče ni z menoj.
 47, 46, 45...
Tema je.
 Sekunde se iztečejo.
 Avtomobili ustavijo in sama odidem čez prehod za pešce.

ponedeljek, 18. november 2013

Tesnoba

Sedem za svojo pisalno mizo in se zazrem v zid pred seboj. Moje roke postanejo mrzle in se pričnejo tresti. Tesnoba me začne razžirati od znotraj. Kaplje solz se ulijejo iz mojih oči. Prazniki, pomislim, kmalu bodo tukaj. Najprej Miklavž, potem božič in nato novo leto, jaz pa ne bom z njim. Z osebo, ki jo ljubim največ na svetu. Prazniki v krogu družine, družine v kateri se sploh ne počutim član. Nikjer nisem dobrodošla. Kdo bi hotel biti z osebo kot sem jaz za novo leto? Božič, darila, jaslice in božični duh, nič od tega letos ne bo del mene. On ne bo del mene. Moje solze čedalje bolj derejo. Za novo leto bo s prijatelji. Z njimi bo nazdravil, se z njimi objemal... medtem ko bom jaz doma, daleč od njega, osamljena. Nočem takih praznikov, najverjetneje jih bom kar prespala. Mogoče bi morala zaspati za večno.


V meni še vedno tli kanček upanja, tako kot je on upal, napisal mi je božično pismo, ki je name naredilo močan vtis, takrat sem vedela kako močno me ljubi. Čutila sem to preko njegovih besed, ki so bile zlite na računalniški zapis, preko njegovih prstov. Moje pismo nanj verjetno ne bi vplivalo... je tako hladen. Moja največja božična želja ne bo izpolnjena.

četrtek, 14. november 2013

#1

smet.
človeški odpadek.
grozno bitje.
pošast.
hudič.
cunami.
ŽENSKA

torek, 12. november 2013

Novorojen

V Gojkovih verzih je življenje ena sama dolga balada. Vidim ga pred sabo, kako si mečka nos, ko recitira svoje verze s popisanih vžigaličnih škatlic in rok. Bosa sem in v spodnjicah. Gojko je živ, več čas je bil živ. Nenadoma se vprašam, kako sem se mu lahko za ves ta čas odrekla. Zakaj se v življenju pogosto odrečemo najboljšim ljudem in jih zamenjamo za tiste, do katerih smo ravnodušni in nam ne prinesejo nič dobrega? Kako lahko dopustimo ljudem, na katere naletimo po naključju, da nas uničujejo s svojo dvoličnostjo in naučijo bojazljivosti?

Margaret Mazzantini, Novorojen

četrtek, 31. oktober 2013

Moje misli

ker te sličice nakazujejo na to kar se mi podi po glavi
ker z njimi lažje izrazim svoje misli
ker je internet poln teh sličic, ki jih samo shraniš in prilimaš...
niso to vse
jih je še mnogo
so pa ene izmed mnogih
in nimajo posebnega vrstnega reda


























ponedeljek, 28. oktober 2013

Otrok

Po dolgem dnevu stopim v kopalnico, da bi se stuširala. Počasi slečem vsa oblačila in se hkrati opazujem pred ogledalom, ki mi seže samo do zgornjega dela telesa. V rdečem modrcu stojim pred njim, roka mi samodejno zdrsne na trebuh. Nič ni tam notri, se zavem, nobeno življenje, za katerega bi rada, da bi se zdaj tam notri razvijalo. Še vedno zrem predse z roko na trebuhu v ogledalo, ko mi pričnejo teči solze po licih. Nobenega otroka ne bo, vsaj ne še kmalu, ne glede na to kako močno si ga želim. Vse je uničeno. Bolečina seva iz mojih od solza mokrih oči, po licih pa še vedno tečejo solze. Vsi okoli mene imajo otroke ali pa jih nosijo v sebi. Zame so to lahko le sanje. S silo si obrišem solze, skrijem svoj obraz v roke in odidem pod tuš. Ko bi le lahko sprala bolečino iz moje duše in ne samo umazanijo z mojega telesa. Ko bi le lahko bilo tako preprosto.


nedelja, 15. september 2013

Six degrees of separation



You've read the books,
You've watched the shows,
What's the best way no one knows, yeah,
Meditate, get hypnotized.
Anything to take from your mind.
But it won't go, ohhhh ohhh
You're doing all these things out of desperation,
Ohhh ohhh,
You're going through six degrees of separation.

You hit the drink, you take a toke
Watch the past go up in smoke, yeah
Fake a smile, yeah, lie and say that,
You're better now than ever, and your life's okay
When it's not. No.
You're doing all these things out of desperation,
Ohhh ohhh,
You're going through six degrees of separation.

First, you think the worst is a broken heart
What's gonna kill you is the second part
And the third, Is when your world splits down the middle
And fourth, you're gonna think that you fixed yourself
Fifth, you see them out with someone else
And the sixth, is when you admit you may have fucked up a little

(Oh no there ain't no help, it's every man for himself)
(No no there ain't no help, it's every man for himself)

You tell your friends, yeah, strangers too,
Anyone who'll throw an arm around you, yeah
Tarot cards
Gems and stones,
Believing all that shit is gonna heal your soul.
Well it's not, no, wohhhh

You're only doing things out of desperation,
Ohhh no,
You're goin' through six degrees of separation.

First, you think the worst is a broken heart
What's gonna kill you is the second part
And the third, Is when your world splits down the middle
And fourth, you're gonna think that you fixed yourself
Fifth, you see them out with someone else
And the sixth, is when you admit you may have fucked up a little

No there's no starting over,
Without finding closure, you'd take them back,
No hesitation,
That's when you know you've reached the sixth degree of separation

Oh, no there's no starting over,
Without finding closure, you'd take them back,
No hesitation,
That's when you know you've reached the sixth degree of separation

First, you think the worst is a broken heart
What's gonna kill you is the second part
And the third, Is when your world splits down the middle
And fourth, you're gonna think that you fixed yourself
Fifth, you see them out with someone else
And the sixth, is when you admit you may have fucked up a little

No, no, there ain't no help
It's every man for himself
You're goin' through six degrees of separation

No, no, there ain't no help
It's every man for himself
You're goin' through six degrees of separation

[x3: fading]
No, no, there ain't no help
It's every man for himself


petek, 06. september 2013

Množina

Nočem, da sva ti in jaz
Hočem, da sva midva
Nočem, da sva ednina
Hočem, da sva dvojina...
in nekoč množina.


sreda, 04. september 2013

Ti


Moje oči v množici iščejo samo tebe
razum reagira samo na tebe
telo potrebuje samo tebe
moja polovica srca je tvoja.
...množica ljudi okrog mene,
ki nič ne pomenijo
tebe pa nikjer, nikjer
da...da...
bi me presenetil
se izluščil iz množice
in stekel k meni
objel...stisnil k sebi
in odnesel daleč proč.