četrtek, 28. avgust 2014

Trenutek

Na lesu ležim, 
v živžavu otrok in listja in sonca. 
Veter pa piha.. 
Živžav pomirja
in umirja. 
Ko za trenutek zaprem oči, 
dobim mirnost, ki jo potrebujem. 
Živahnost življenja 
in umirjenost narave
sta na tem prostoru združena. 
Z vsakim dihom se moj um napolni, 
samo s tistim kar premore narava sama.

Ni komentarjev: