Drama 2. del

5.      prizor

Gregor in njegov prijatelj Tilen. (vaška gostilna – opiši) + gostilničar

GREGOR: Živjo, kako si?

TILEN: Uredu, pa ti?

GREGOR: Tudi. Tišje, šepeta. Si slišal kaj se je tukaj zgodilo prejšnjič, ali veš zakaj ena miza manjka?

TILEN: Nisem, kaj pa je bilo?

GREGOR: Kren je spet razbijal.

TILEN: Kot vedno, nič novega.

GREGOR: Vendar je šel tokrat res do svoje meje. Veš prejšnjič je bila tukaj zabava – za 1 leto delovanja našega novega gostilničarja. Prišli so tudi njegovi sorodniki in skoraj vsi vaščani. Razen tebe ni bilo. Se malo zasmeji. Ampak saj veš kakšen je Kren, ko se ga napije, ga je zelo težko obrzdati.

TILEN: A se je spet tepel?

GREGOR: Nekaj takega. Pogleda proti vratomm, da slučajno ta čas ne bi prišel Kren noter. Potem šepeta prijatelju naprej. Saj veš, da naš gostilničar ni čisti Slovenec, je pol Hrvat.

TILEN: Ja in, to je Krena zagotovo motilo, kajne?

GREGOR: Ja to in pa njegova ljubosumnost, da ima nekaj več od njega. No in na praznovanju se je zelo napil, se skregal z gostilničarjevim očetom in hotel vanj vreči mizo. Pri tem se je celo porezal in njegova kri je kar malo kapljala in je celo po zidovih, ko pa je toliko mahal z rokami. Pokaže z roko narahlo okoli. Po stenah se res vidijo majcene rdeče pikice.

TILEN: In?

GREGOR: Ja nč, drugi so ga ustavili, komaj! Štirje so ga morali držati.

Mimo vrat gre nekdo podoben Krenu in Gregor se rahlo vzdigne in ustraši, ker misli, da je bil on.

GREGOR: Joj, sem mislil, da je že tukaj. Saj veš kako pravijo, mi o volku...

TILEN: Ja to pa res. In kaj pa gostilničar, bo ostal? Do zdaj smo jih zamenjali že toliko, pa prav vsi se menjavajo skoraj na leto. Kot, da je ta gostilna zakleta. Ta, ki je zdaj je še najboljši. Ima dobre cene, še pice imamo in celo drži se delovnega časa.

GREGOR: Pomoje bo šel. Kdo bo pa zdržal v takem okolju?

TILEN: Ja to pa imaš tudi prav. Kaj na policijo pa ni nič klical?

GREGOR: Ah kaj bo klical policijo, kaj bodo pa oni ukrenili, mogoče bi par dni preživel na hladnem, potem bi pa prišel sem in ga še zares pretepel.

Tišina. Pijeta pivo in se vsak zagledata v svojo smer s svojim mislimi.

GREGOR: Ne bi se rad igral z ognjem.

TILEN: O čem ti to?

GREGOR: Saj veš, da mi je že dolgo všeč njegova. Saj vem, da je žena nekoga drugega. Samo tako se mi smili, revčka. Sploh ne vem kako lahko zdrži ob takem možu.

TILEN: Ne mešaj se zdaj še ti v to, ker boš res nastradal!
GREGOR: Pssst, tišje!

TILEN: Ne, resno ti pravim.

Tišina, pijeta pivo.

GREGOR: Si že naredil izpit za gasilca?

TILEN: Ja, zdaj hodim na tečaj. Imaš ti še kakšno gradivo za to?

GREGOR: Ja, nekaj bi moral še imeti doma. Bom poiskal in ti prinesel.

Spijeta do konca in se poslovita.

6.      prizor

Mirjam in Mojca

(dnevna soba ali Mojcina soba)

MIRJAM: Daj, Mojca, pogovoriva se.

MOJCA: O čem spet?

MIRJAM: Daj ne delaj mi še ti težav.

MOJCA: Pa saj ti jih ne! Poglej, učim se kolikor se lahko, imam dobre ocene in ne izostajam od pouka, povrh tega pa moram iti še k psihologinji, ker sem napisala izpovedni spis pri slovenščini.

MIRJAM: Kaj si?

MOJCA: Spis sem napisala?

MIRJAM: Zakaj?!

MOJCA: Ker smo ga morali.

MIRJAM: Zakj ste morali napisati takšen spis?

MOJCA: Ke se zdaj pri slovenščini učimo izpovednega pisanja in je bila tema naslova: Moja družina in jaz.

MIRJAM: Joj, tamala in kaj bo oče rekel, če bo to izvedel?
MOJCA: Kdaj je pa mene on nazadnje kaj vprašal glede šole? Ali pa kdaj je šel nazadnje v šolo na govorilne?

MIRJAM: Kaj pa če bo sedaj šel?! Sigurno ima tam kakšne zveze.

MOJCA: Daj mami, ne paničari spet.

MIRJAM: Kako naj ne, če bom pa spet vsega jaz kriva. Kje imaš ta spis, ste ga že dobili nazaj?

MOJCA: Jaz sem ga, ker sem morala zaradi njega k šolski svetovalki.

MIRJAM: Daj pokaži.

Mojca gre do torbe, ven potegne list in ga pomoli materi.

MIRJAM bere učiteljičin pripis: Zelo dobro napisan spis.Vidim, da se znaš vživeti v izpovednega pripovedovalca in napisati, kot da bi se zares zgodilo. 5. Bravo, vsaj pet si dobila. se rahlo nasmehne

MOJCA: Ja. Boš prebrala ali ne?

MIRJAM: Bom. Bere.

MOJA DRUŽINA IN JAZ
...se nadaljuje...