Drama 1. del

Osebe:

BORUT KREN – močen, robusten moški, ki se zaveda kaj počne, a »včasih« izgubi glavo. Je gradbeni delavec, ki rad zavije v gostilno, zelo nasilen, neobvladujoč, divjak

MIRJAM – njegova žena, šibka, neodločna ženska, ki ne ve zakaj se sploh bori, vse kar pridel mora dati svojemu možu, se ga boji

MOJCA – njuna hčerka, štirinajstletna, hodi v osnovno šolo, bojazljiva a odločna

REZA – Mirjina mami; torej Mojčina babica, stara 82 let; se še kar dobro drži, saj zase vse naredi sama

GREGOR – njihov sosed, gasilec, zelo prijazen človek, a tudi naiven in na skrivaj zaljubljen v Mirjam

1.     dejanje

1.      prizor

Mojca se vrne domov iz šole. Babi v kuhinji ropota. Mojca pride domov čisto potiho.

MOJCA (previdno): Oče?

BABI: Ni ga še.

MOJCA (si oddahne in hoče oditi pred televizijo).

Pride babi.

BABI: Kako je bilo v šoli?

MOJCA (naveličano): Dobro.

BABI: Kosilo je.

MOJCA: Ok.

BABI: Ne boš jedla?

MOJCA (odsekano): Pust me.

BABI: Pa saj veš, da moraš ...

MOJCA (jo prekine): Rekla sm, da me pusti pri miru!

Babi oddide.

2.      prizor

Mojca gleda televizijo brez zvoka. Mama se vrne domov iz službe, vsa utrujena. Mojca že skoči s sedežne, da bi se hitro skrila v sobo, a se že oglasi mama, zato se pomirjeno usede nazaj na sedežno.

MIRJAM: Je že doma?

MOJCA: Ne ni še.

MIRJAM (si oddahne): Si kaj jedla?

MOJCA: Nisem.

MIRJAM: Mojca, verjemi da iščem možnost, da bi šli od ...

MOJCA: Premalo učinkovito jo iščeš!

Zunaj nekaj zaropota, obe dvigneta glavo in poslušata ali se bodo odprla vrata. Ko se po minuti nič ne zgodi, se spet obrneta ena k drugi.

MIRJAM: Veš, danes stanovanje ni tako lahko dobiti.

MOJCA: Ni v tem problem. Preveč si navezana nanj.

MIRJAM (obotavljajoče): Le kako bi bila lahko navezana na takega tirana??

MOJCA: Ne vem, nism psiholog (ironično).

MIRJAM: Kaj to gledaš?

MOJCA: Ne vem. Daj, mami pospravi raje denar, da ne bo spet bentil.

MIRJAM (se ustraši): Joj, saj res denar. (odnese denar v rdečo skrinjico)

3.      prizor

prejšnji, pride babi z njive

MIRJAM: O, živjo mama! (jo objame)

REZA: Živjo Mirjam. (hladno)

MIRJAM: Tamala ni jedla?

REZA: Ni.

MIRJAM: Ja seveda, spet sem vsega jaz kriv.

REZA: Mhm.

MIRJAM: Glej, prosim nehi me obtoževat.

REZA: Sej te ne.

MIRJAM: Danes se bom pogovorila z njim in ...

REZA (jo prekine): ...bo spet vse tako kot prej.

MIRJAM: Ga bom pa prijavila.

REZA: Ne upaš.

MIRJAM: Ne govori mi, kaj si jaz ne upam!

REZA (tiho, se muza)

MIRJAM: Vase se zaglej! Še vedno si tam, kjer si bila pred 50 leti!

REZA (mirno): Spet smo tam.

MIRJAM: Kje smo?!?

REZA: Pojdi raje pospravljat.

Mirjam odide.

4.      prizor

Reza, sosed Gregor

GREGOR (potrka, odpre vrata): Kaj tu gori?

REZA (zamišljeno): Besede gorijo.

GREGOR: Je use u redu?

REZA (zmedeno): Ja. ja je, ah nič.

GREGOR: Je Mirjam kje v bližini?

REZA: Da, da je že doma.

GREGOR: Bi lahko govoril z njo?

REZA: Nevem.

GREGOR (prijazno): Kako ne veste?

REZA: Ja ... vprašati bi jo morala.

GREGOR: Pa jo vprašajte.

REZA: Ne morem.

GREGOR (radovedno): Zakaj ne?

REZA: Ker ... ker ... pač ne. Pojdite. Naše družinske zadeve se vas ne tičejo!

GREGOR: Pa saj vam nič nočem, le pomagati ...

REZA: Nič. (ga vljudno potisne skozi vrata).

--------- se nadaljuje ----------