petek, 24. februar 2012

...Naslednji dan

Spala sem do enajstih. Preprosto nisem imela volje, da bi vstala in šla na predstavitev o neki predstavi. Ni se mi zdelo pomembno. Kar ležala bi cel dan in pozabila, da se to dogaja nam. Oči res nima sreče v ljubezni. Ne vem zakaj ne. Ali je res v njem težava? Saj vem, da ni glih popoln, z mojo mami mu ni šlo, z naslednjo žensko tudi ne, zdaj pa ima eno s katero ima največ težav, pa pravi, da jo ima rad. Saj vem, da je težko požret svoj ego, ampak najbolje je, da se res naroči pri psihologu in ji pove, kdaj imata sestanek. S tem bi se on dokazu, da je pač šel, tudi če ona ne pride. In mogoče bi mu tam svetovali, kaj naj sploh naredi v njunem odnosu. Ker to ni normalno, da nekdo pride in gre kokr se mu sprdne. To je kot najstnica, ki zbeži od doma, kadar imajo doma težave. S tem, da ta najstnica nima otroka, na katerega mora mislit. Ona pa ima!

Ni komentarjev: