Zunaj je megla.
V meni je megla.
Nihče je ne prežene stran,
drži se me kot
tiha, siva miš.
Sabo nosi hládnost,
ki mi lega na duhá.
Kje je sonce, ko ga rabiš?
Odženi stran to sivino,
brez nje bo vse mimo.
Zunaj je megla
in sivi možici v njej.
Nočejo stran,
dokler ne bo dan.
Pa še takrat se je držijo,
kot mah drevesa.
To niso nebesa,
to je le naš sivi vsakdan.
2 komentarja:
a si jo pisala kje v sivi Ljubljani,drugač pa mi je zelo všeč.
ne nisem je pisala v Ljubljani, ampak pri Gregu
Objavite komentar