Kam, kam nas pelje ta svet?
Ali kdo še sploh opazi to, kar vidim jaz?
Zakaj se nam vedno tako mudi, da ne moremo videti tiste malenkosti, ki so pomembne?
Zakaj nas mora čas vedno ovirati?
Zakaj ne moremo biti svobodni kot ptice?
Zakaj, zakaj, zakaj?!?
Vedno ta zakaj v moji glavi…
Nočem ga več…
Nočem ga več slišati…
Preveč ga imam…
Ene »preproste besede, ki ima pet črk imam preveč?
Zakaj, zakaj, zakaj?!?
Kam bomo prišli?
Kam gremo?
Kje se bo vse to končalo?
Na koncu črnega tunela je svetla luč, a do tja je še daleč…
Ni, ni, ni…
Strah me je, da mi ne bo uspelo…
Da bom podlegla vplivu…
Nočem nehati…
To so moje sanje…
Ki se enkrat…
…končajo srečno!...
Ni komentarjev:
Objavite komentar